Knjiga naslavlja izredno pomembna in občutljiva področja življenja.
Medtem, ko nagovarja odraščajoče mlade, pa nam, odraslim, pokaže enega od možnih načinov pogovora oz. pristopa do mladostnikov. Pravzaprav je to še kako tudi knjiga za odrasle, saj nam na svojstven način približuje notranji svet naših otrok, ki se med drugim ukvarjajo s vprašanji: kdo sem, kakšen sem, kje je moje mesto, kje so moje meje, zakaj sem za druge neviden, kateri so moji strahovi, kako je z mojo drugačnostjo, ustvarjalnostjo, prihodnostjo, skrbjo zase; kako razmejevati med seboj in lastnimi občutji ter drugimi ljudmi, kako razumeti sebe in druge ter lastna in njihova ravnanja, kako se sprejemati in imeti rad takšnega kot sem in kakšen lahko postanem. Vzpodbuja in usmerja nas v razmišljanje o sebi, svojih čustvih, ravnanjih, o vrednostih v našem življenju, o naših lastnostih in sposobnostih. Četudi se na nek način začenjajo vprašanja v povezavi z odnosi z drugimi, nas razmišljanje in raziskovanje vedno znova vodi najprej k spoznanjem o samem sebi.
Knjiga nas, bralce, z dialogi med mladostniki in Pegastima sovicama na nek način odpira in podpira, da se srečamo s seboj, z vsem, kar smo, kar vemo o sebi, kar občutimo. Usmerja in krepi nas v smeri, da se zmoremo sprejeti ter da bi med drugim tudi bolj pogumno in kompetentno vstopali v odnose z drugimi.
Gre za bogato notranje popotovanje, katerega bistvo je raziskovanje, opazovanje, razumevanje, sprejemanje in čim bolj živeti v polnosti. Sporoča o vrednotah, ki so bistvo in pogoj hkrati za to, da bo vsakdo od nas zmogel tem bolj suvereno hoditi svojo pot in se povezovati z za nas pomembnimi drugimi.
Sporoča, kako je vsak izmed nas edinstven, da pa se lahko soočamo s podobnimi vprašanji. Zato je toliko bolj pomembno spoznanje o lastni samovrednosti, o paleti čustev, občutkov ter razmišljanju. Pomembno je, da dajemo samim sebi in lastnemu samozavedanju in samospoznavanju pomen. Nagovarja nas, kako je, ko se srečamo z občutki nemoči ter kako pomembno je prepoznavati nasilje v odnosih. Pomembno je sicer tudi razumevati razloge za izbor nasilnega vedenja, ne pa le tega opravičevati, kakor tudi ne pred nasiljem kloniti ali se sprenevedati, da ga ni. Ob tem je pomembno razmišljati tudi o lastnih načelih previdnosti.
Knjiga je pomembna za odrasle, ki želimo biti odgovorni v svojem vzgledu in vzgoji mladih - kajti najprej je treba spoznati, razumeti in sprejeti sebe, da lahko kažemo pot in varujemo mlade na njihovih poteh življenja. Mladi ljudje potrebujejo in iščejo ter sprejemajo oporo odraslih, ki jim zaupajo.
Hkrati je to knjiga, ki nas lahko poveže s samim seboj, ne glede na leta in izkušnje, ki jih imamo. Najprej s tem, da v sebi »spet najdemo lastnega odraščajočega otroka« in nekatera vprašanja iz preteklosti povežemo z znanjem in izkušnjami v sedanjosti. Kajti, so stvari, ki jih lahko bolje ali vsaj drugače razumemo (šele), ko smo odrasli. Iskanje ravnovesja v življenju je nenehen proces in hkrati naša pot.
Pomembno je verjeti tudi v moč odnosa in v moč besed, ki jih izražamo oz. uporabljamo, pa tudi v moč misli in lastnih prepričanj, kajti to, med drugim, usmerja naše življenje. Gre torej za “živost življenja samega”, za globino in širino človekove notranjosti, kot jo lahko pozna le vsak sam zase. V tem je ena posebna in nikoli do konca raziskana lepota, skozi katero lahko najdemo svoj notranji mir.
Pomembno sporočilo knjige je tudi zavedanje, da na poti samoraziskovanja nismo sami in da se ob vseh vprašanjih lahko odgovori skrivajo v nas.
Zanimivo - knjiga nima označenih strani. To me vodi v razmišljanje, da tako pomembnih tem, kot nam jih razkriva pričujoča knjiga, ne moremo (in ne smemo) zgolj nekam razvrstiti, umestiti, razdeliti, postaviti, popredalčkati ter tudi ne na pomembna življenjska vprašanja vnaprej, določno in dokončno odgovoriti. Ampak, nam razkriva, da so najbolj pomembne stvari v življenju neločljivo povezane, prepletene, soodvisne. Da odpirajo in podpirajo ena drugo, ter le skupaj tvorijo neko celoto ter odgovore, ki jih potrebujemo za naš razvoj. Hkrati pa ponuja razloge ter pušča odprto pot vsakemu izmed nas, da sam najde, kar išče in potrebuje, na sebi identičen ter sprejemljiv način.
Govori o pozitivnih besedah, ki imajo moč in hkrati opozarja na vse tisto, kar nas lahko ovira ter hromi. V knjigi pa ob mladih sogovornikih in njihovih zgodbah, odstiramo tudi znane in manj znane kotičke naših lepih krajev, kjer lahko najdemo mir in navdih zase.
Naj zaključim s sporočilom avtorice knjige Amadeje Godina, da “lahko vedno znova ustvarim nov pogled na svet”. Če želite to tudi vi, preberite knjigo Pegasti sovici in se pogovorite s seboj na prav poseben in oseben način…..
Hvaležna sem za knjigo s tako pomembno in bogato vsebino, katera nagovarja mlade ljudi in odrasle hkrati: ki raziskuje samega sebe, dopušča raznolikost odgovorov in življenja samega in je na nek način delovni zvezek, kateri ponuja izhodišča za vprašanja o razumevanju življenja človeka v sodobni družbi.
Mag. Valerija Ilešič Toš,
direktorica CSD Spodnje Podravje